APDEJT.si

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj Bolivije in napovedal načrte za ekonomske in državne reforme, s čimer želi narediti preobrat po 20 letih vladavine MAS. Sooča se z urgentnimi izzivi, kot so pomanjkanje goriva, vpliv Eva Moralesa in socialna nestrpnost, kot tudi s krizo v več sektorjih države.

V Bogoti sta bila venezuelska aktivista Yendri Velásquez in Luis Peche žrtvi napada, pri čemer sta bila ustreljena. Policija je kasneje v Subi našla vozilo, uporabljeno v napadu, in orožje. Peche je izjavil, da po napadu ne bo prenehal s svojim delom. Aktivista sta bila napadena, ko sta zapuščala sedež zagovornika ljudstva.

V Bogoti sta bila v strelskem napadu ranjena venezuelska aktivista Luis Peche Arteaga in Yendri Velásquez. Napad se je zgodil pred njunim domom v severnem delu Bogote. Luis Peche je izjavil, da kljub napadu ne bo prenehal s svojim delom.

Po prejemu Nobelove nagrade za mir je Maria Corina Machado izrazila hvaležnost za mednarodno podporo in poudarila, da je nagrada spodbuda za boj za svobodo. Objavljen je bil tudi video posnetek trenutka, ko je bila obveščena o nagradi. Javier Milei ji je čestital, Paulo Rangel pa jo je označil za velik zgled svetu.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Mariana González, hči opozicijskega voditelja Edmunda Gonzáleza Urrutie, je sporočila, da že devet mesecev nima nobenih informacij o svojem možu Rafaelu Tudaresu, ki je bil aretiran. Poudarila je, da njen mož nima nobene povezave s političnim konfliktom po razglasitvi Madura.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da njegova država uživa večjo mednarodno podporo kot pred nedavnim povečanjem ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju. Maduro je obsodil ZDA zaradi psihološkega, političnega, diplomatskega in vojaškega pritiska na Venezuelo, hkrati pa zatrdil, da ima podporo vojakov iz Latinske Amerike in Karibov pri obrambi države. Venezelski zunanji minister Yván Gil je dodal, da je Venezuela pripravljena odvračati kakršne koli "avanture" ZDA.

Po smrti Miguela Uribeja Turbaya so politiki Latinske Amerike izrazili obžalovanje in poudarili, da politično nasilje ne bi smelo prekinjati življenj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil umor in pozval k mednarodni preiskavi.

Mariana González, hči venezuelskega opozicijskega voditelja Edmunda Gonzaleza Urrutie, je ponovila zahtevo po komunikaciji s svojim možem Rafaelom Tudaresom, ki je v priporu že 215 dni. González je izrazila zaskrbljenost, ker njenemu možu ni dovoljeno komunicirati z zunanjim svetom in ne ve, kje ga zadržujejo, kar ocenjuje kot prisilno izginotje. Tudares je po njenih besedah arbitrarno pridržan.

Največja venezuelska opozicijska koalicija, Demokratična unitarna platforma (PUD), je danes pozvala oblasti k takojšnji izpustitvi nekdanjega poslanca Freddyja Superlana, enega ključnih zaveznikov voditeljice María Corina Machado. Superlano je bil aretiran pred enim letom, 30. julija 2024, in je po navedbah opozicije v popolni izolaciji, brez stika z družino. Machado je poudarila, da je njegova aretacija del brutalnega vladnega napada na opozicijo, ki se je začel po predsedniških volitvah 28. julija 2024, na katerih je po njenih trditvah zmagal Edmundo González Urrutia.

Edmundo González Urrutia, ki ga deset držav, vključno z ZDA, Argentino in Perujem, obravnava kot izvoljenega predsednika Venezuele, je za BBC Mundo izjavil, da nikoli ni bil določen datum za njegovo vrnitev v Venezuelo. González Urrutia, ki je od septembra v izgnanstvu v Madridu, je poudaril, da njegova vrnitev še ni nastopila in da se ne nameravajo izpostavljati tveganju s takšno odločitvijo.

Opozicijske stranke v Venezueli in kandidat Edmundo González Urrutia so ob obletnici predsedniških volitev 28. julija 2024 ponovno poudarili, da so bile volitve 'zgodovinski podvig' in da je bil González Urrutia 'legitimni zmagovalec', kljub uradnim rezultatom. Platforma Unitaria vztraja, da so bile volitve goljufive in da je González Urrutia zmagal z več kot 80 % glasov. González Urrutia, ki je trenutno v izgnanstvu, je na družbenem omrežju X obsodil 'kraje ljudskega mandata' s strani vlade Nicolása Madura in pozval k nadaljevanju civilne organizacije, saj 'ni mogoče izgubiti pridobljenega terena'.

Nedavne občinske volitve v Venezueli, ki so potekale 27. julija, so razkrile različne poglede na udeležbo in rezultate. Poslanec Julio Chávez je izjavil, da so Venezuelci z 44-odstotno udeležbo poslali »sporočilo miru«, medtem ko opozicija volitve označuje kot »novo volilno farso« in izpostavlja visoko abstinenco kot znak zavračanja vladajočega režima. Predsednik Nicolás Maduro je razglasil »zgodovinsko zmago« Gran Polo Patriótico Simón Bolívar, ki je slavil v 285 od 335 občin, medtem ko Demokratična unitarna platforma vztraja pri zmagi svojega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutie na predsedniških volitvah pred enim letom, ki je prejel več kot 7 milijonov glasov. Volitve so zaznamovali široka mobilizacija vladajoče stranke in pozivi k abstinenci s strani opozicijskih sektorjev.

Predsednik Nicolás Maduro je napovedal desetdnevno praznovanje obletnice predsedniških volitev, ki bo vključevalo shode in koncerte. Hkrati bo 28. julija potekalo tudi obeleževanje 71. rojstnega dne pokojnega predsednika Huga Cháveza. Maduro je državljane pozval k volilni udeležbi in sodelovanju na "demokratični praznični akciji", ki jo je poimenoval "veliki finale za domovino". Medtem glavna opozicijska platforma, Plataforma Unitaria Democrática (PUD), vztraja, da je njihov kandidat Edmundo González Urrutia zmagal na omenjenih volitvah.

Venezuela se po predsedniških volitvah 28. julija 2024 sooča z globoko volilno apatijo in nezaupanjem. Volivci ostajajo razočarani, saj oblast še vedno ne priznava uradnega zmagovalca, ki naj bi bil Edmundo González Urrutia, ne pa Nicolás Maduro. Nedavne občinske volitve so odraz te splošne nezainteresiranosti, kar kaže na naraščajoče razočaranje državljanov nad volilnim procesom in nezmožnostjo spreminjanja vladajoče garniture z volilnimi sredstvi.